Prvo poglavje je namenjeno sv. Roku, ki je zaslužen, da so Dravlje kot prva vas na Gorenjskem za ljubljanske meščane že v 17. stoletju postale slavna romarska božja pot, da bi se prebivalci Ljubljane rešili pred smrtonosno črno kugo. Predvsem nanjo se v knjigi navezuje tudi drugo poglavje Iz zgodovine Dravelj. Ne gre pa spregledati tudi prispevkov o drugi svetovni vojni. Navihane folklorne pripovedi iz Dravelj si sposojajo predvsem njihova dekleta in fante in ne morejo mimo žab, ki pa niso samo simbol Dravelj. Spomine na stare Dravlje z njihovimi nekdanjimi kmetijami, otroškimi igrami zbujajo nostalgijo vpričo novega življenjskega stila s pozidavo stanovanjskih blokov na nekdanjih pšeničnih poljih. Peto poglavje je namenjeno prostovoljni društveni dejavnosti, kjer sta dobili svoje mesto gasilsko društvo Dravlje s 110-letnico svojega obstoja in Turistično društvo Dravlje s šestimi desetletji. Najbolj reprezentativno se omenjena ljubljanska četrtna skupnost predstavlja v poglavju Dravlje v slovenski literaturi. V Podobah iz sanj jih tematizira že Ivan Cankar, nato pa katoliški ekspresionisti Ivan Pregelj in brata France Vodnik in Anton Vodnik in Tine Debeljak. Popra jim nasujejo Juš Kozak, Ivan Bratko in predvsem France Brenk. Umetnost v Dravljah zastopajo Janez Bernik, Lojze Čemažar, Stane Kregar, Marko I. Rupnik, draveljski jasličarji. Ne gre ne spregledati ne preslišati orgel. Sledijo poglavja, ki se nanašajo na draveljsko cerkveno občestvo, začenši z jezuiti, ki so leta 1961 prevzeli odgovornost za ustanovitev nove ljubljanske župnije. Zato je simbolično predstavljena njihova zgodovina z eno od pridig njihovih prednikov iz 19. stoletja. Znamenita nova draveljska cerkev, ki jo je projektiral dipl. arhitekt akademik Marko Mušič, je posvečena Kristusovemu učlovečenju. Tej skrivnosti se je mogoče bližati le z vero, ki jo še najbolj identificira umetnost. Zato se v celotnem 9. poglavju nizajo pesmi (K. Ambrož, L. Bratina, T. Debeljak, F. S. Finžgar, M. Korenčan, S. Sardenko, V. Truhlar, R. Vodeb, F. Vodnik), na to temo od stvarjenja sveta do Jezusovega rojstva. Nato so portretno predstavljeni dosedanji draveljski jezuiti župniki, po abecedi: Lojze Bratina, Ivan Bresciani, Lojze Cvikl, Benedikt Beno Lavrih, †France Svoljšak, †Lojze Štrubelj in Miran Žvanut. V poglavju Draveljsko občestvo trideset avtorjev z vtisi o cerkvi kot prostoru in cerkvi kot živem organizmu simbolizira praznovanje 30-letnice Mušičeve draveljske cerkve. »Vsi bomo vstali,« zagotavlja dvanajsto poglavje, ki se spominja znamenitih mož na draveljskem pokopališču.

Trenutno ni na zalogi. Za več informacij nam pišite.