13. 6. 2018
Z bremenom krivde zaradi samomora svojega brata Donala se jezuit Brendan McManus odpravi na romarsko pot v Santiago, na slavni Camino. Potrtega ga težijo vprašanja, ki si jih zastavlja vse od tragičnega dogodka naprej: Kako to, da sem spregledal opozorilne znake nagnjenosti k samomoru? Bi lahko bratu, s katerim sva v otroštvu preživela toliko lepih skupnih trenutkov, kako pomagal, da se ne bi odločil za usodno dejanje? Kako naj živim naprej s tako težkim bremenom, kako naj drugim ljudem oznanjam Božjo ljubezen, če sam ne vidim izhoda iz potrtosti?
Kilometri poti na Caminu, ki jih premaguje sam ali v družbi drugih romarjev, v njem s številnimi notranjimi boji utrjujejo zavedanje o neskončni Božji ljubezni, ki je močnejša od človeškega obupa. Na cilju, v katedrali v Santiagu, mašuje z bratovim dresom nogometnega kluba Barcelona pod albo. In še nekoliko naprej od Santiaga, na rtu Finisterre, kjer romarji po stari navadi zažgejo svoja romarska oblačila, stori podobno tudi sam: zažge Donalov dres, kar simbolno kaže na to, da je Božji ljubezni pustil, da je presvetlila temo, ki se je nanj zgrnila po bratovi smrti. Spomin na brata je povzdignjen v svetlobi Božje ljubezni.
Na predstavitvi knjige Odrešilna pot, 7. junija 2018, sta spregovorila psihiater in psihoterapevt dr. Borut Škodlar in jezuit p. Miran Žvanut, ki sta k slovenskemu prevodu prispevala spremni besedili. Vsak s svojega vidika sta osvetlila vprašanja obupa, samomora in občutka krivde. Oba sta poudarila, da je Camino p. Brandana duhovna pot, pot v notranjost samega sebe, pot do odkritja Božje ljubezni.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na priloženi povezavi.
Besedilo: Sergej Valijev
Fotografije: Tomaž Celarec