Mogoče se bo kdo začudil, da pri Založbi Dravlje izdajamo tudi pesmi nejezuitskih avtorjev in avtoric. Prvi razlog je v tem, da je vedno več ljudi-laikov in laikinj, ki želijo sodelovati v jezuitskem poslanstvu ali se vsaj udeležujejo ignacijanskih duhovnih vaj. Drugi razlog pa je ta, da je tematika določenega pesništva blizu duhovnosti ignacijanske karizme. V pesniški zbirki Marije Kokalj Auguštiner "Nastavljam na piščal uho" gre za pesnjenje tiste vrste, ki ne zgublja časa s praznimi besedami, ampak želi izreči, včasih prav iztrgati iz sebe, najbolj resnično in bistveno neglede na všečnost in leporečenje. Četudi gre življenjska izkušnja skozi temine, vzpone in padce, celotno pot preveva upanje in hrepenenje po razodevajočem se cilju, ki kot zarja sije na obzorju. Pričujoča zbirka nam je zato lahko velika duhovna obogatitev, kjer bomo našli tudi prenekateri lasten dvom, strah, stisko in težavo ter avtentičen odgovor na to. Zato zbirko seveda močno priporočam v branje; ne na dušek, ampak počasi in z izbiro pesmi glede na razpoloženje oz. življenjsko situacijo. Na predstavitvi v kavarni Jezuitskega kolegija v Ljubljani smo prisluhnili pogovoru z avtorico, ki ga je vodil direktor založbe p. Marjan Kokalj. Nekaj njenih pesmi je bilo recitiranih, tri pesmi pa je uglasbil in zapel mož Ivan. Vsekakor pa je bil presenečenje večera vrhunski umetnik Aleksander Mežek, ki je zaključil čudovit večer. Foto: Janez Albert Novak