Avtor nam na samem začetku predstavi svoje domneve. Prva predpostavlja, da je sreča dosegljiva vsakomer. Vendar moramo svoja prizadevanja usmeriti navznoter, ne navzven. Vsi moramo prevzeti polno odgovornost za lastno srečo. Če poskušamo najti srečo pri drugih ljudeh ali stvareh, pomeni, da gremo v napačni smeri. Prav tako nikoli ne bomo uspeli, če bomo prepuščali lastno srečo v roke drugih ljudi. Edino uspešno vodilo je vedno enako: Sreča izvira iz naše notranjosti. V svoji drugi domnevi avtor pravi, da je sreča stranski proizvod. Tako kot večina dobrih stavri je tudi prava sreča posledica drugih trajnih življenskih usmeritev. To je paradoks sreče. »Brez trnja ni cvetja«. John Powell nam opisuje deste navad, ki se mu zdijo nujno potrebne, če naj bi uspeli v svojem iskanju sreče. Avtor na razumljiv način opisuje vsakega od teh ustaljenih načinov ravnanja ter dodaja vaje, s katerimi se lahko testiramo in si navado pridobimo. Program bo uspešen, če bomo sami kaj storili za to.